Leta 2026 mineva dvajset let od sprejetja Mariborske deklaracije o pomenu knjižnic za kakovost univerz, ki je bila sprejeta na konferenci COBISS 2006 in je opozorila, da brez dobrih knjižničnih informacijskih sistemov ni kakovostnega visokega šolstva. Prispevek izhaja iz vprašanja, ali se je vloga visokošolskih knjižnic v tem času okrepila in kako se danes izkazuje v praksi.
Prispevek na primeru Univerzitetne knjižnice Maribor predstavlja preverjanje dostopnosti študijske literature za študijske programe Univerze v Mariboru, izvedeno po uveljavitvi Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe. Obsežni in neenotni seznami študijske literature so bili s pomočjo generativne umetne inteligence preoblikovani v delovno strukturo, ki je omogočila časovno učinkovitejše množično preverjanje dostopnosti gradiva.
Primer ne prikazuje nadomeščanja knjižničarske presoje, temveč uporabo UI kot podpornega orodja pri urejanju vhodnih podatkov, standardizaciji procesa in organizaciji sodelovalnega dela. Ob tem odpira širša vprašanja o kakovosti in zanesljivosti bibliografskih podatkov, ažurnosti študijskih seznamov, dostopnosti gradiva v e-učilnicah ter vlogi knjižnic pri doseganju kakovosti študijskega procesa. Ugotovitve hkrati nakazujejo potrebo po bolj povezanem in usklajenem upravljanju podatkov o študijskem gradivu, krepitvi Knjižničnega informacijskega sistema Univerze v Mariboru (KISUM) in rešitvah, kot je Skriptarnica, ki uporabnikom omogoča enotnejši dostop do študijskega gradiva na UM.
