V času pospešene digitalizacije, e-gradiv in generativne umetne inteligence (UI) se zdi znanje dostopnejše kot kadarkoli prej. Vendar večja dostopnost informacij sama po sebi še ne pomeni njihovega globljega razumevanja. Predavanje bo iz antropološke perspektive pojasnilo, zakaj se ob vseprisotnih digitalnih napravah vse težje zberemo ter kako izguba pozornosti vpliva na branje, pisanje, spomin, ustvarjalnost in produkcijo znanja. Pri tem se bo oprlo na izsledke raziskav, ki opozarjajo na spremembe v bralnih navadah, pozornosti in ustvarjalnih praksah, ter na podatke o naraščajočem času, ki ga ljudje preživimo v digitalnih okoljih in pred zasloni.
Osrednje sporočilo prispevka je, da knjiga ni le nosilka informacij, temveč kulturna tehnologija, ki spodbuja zbranost, poglobljeno mišljenje, potrpežljivost, dialog, sočutje, strpnost ter številne druge vrednote in vrline, ki jih lahko povzamemo z besedo človečnost. V času, ko UI povzema besedila, oblikuje odgovore in prevzema številna intelektualna opravila, postajajo branje, kritična presoja virov in razumevanje konteksta še pomembnejši. Predavatelj bo zato razmislil, kaj se zgodi s temeljnimi človeškimi vrednotami, kot so zaupanje, spoštovanje, medsebojna pomoč, zmernost in strpnost, če glavno okno v svet postane zaslon. Ob tem bo izpostavil nekaj praktičnih rešitev za ohranjanje zbranosti pri branju v vse bolj digitalizirani prihodnosti, v kateri lahko knjige ostanejo pomemben branik človečnosti.
