Umetna inteligenca odpira nove možnosti za pomoč knjižničarjem pri vsakdanjem katalogizacijskem delu. V prispevku bomo predstavili, kako v COBISS Cat uvajamo orodja, ki iz fotografij knjižnih strani in elektronskih člankov prepoznajo bibliografske podatke in pomagajo pripraviti osnutek zapisa. S povezovanjem prepoznavanja besedila in umetne inteligence lahko iz gradiva pridobimo podatke, kot so naslov, avtorji, založnik in leto izida, ter jih uredimo za nadaljnjo obdelavo v katalogizacijskem okolju.
Predstavili bomo tudi možnosti za samodejno prepoznavanje jezika, prevajanje besedil in oblikovanje iskalnih zahtev v vsakdanjem jeziku. Knjižničar lahko tako opiše, kaj išče, sistem pa mu pomaga oblikovati ustrezno iskalno zahtevo. Cilj razvoja je zmanjšati ročno prepisovanje podatkov in olajšati ponavljajoča se opravila, da bi knjižničarjem ostalo več časa za strokovno presojo in zahtevnejše naloge. Pozornost bomo namenili tudi omejitvam teh orodij, saj so lahko prepoznani podatki nepopolni ali napačni. Predloge umetne inteligence je zato treba preveriti in po potrebi dopolniti, pri zagotavljanju kakovosti in zanesljivosti bibliografskih zapisov pa ostajata ključna znanje in odgovornost katalogizatorja.
