Umetna inteligenca (UI) je eden od novih trendov v knjižnicah in ima pomembno vlogo pri preoblikovanju splošnih knjižnic v dinamična mesta, ki bodo poleg svoje primarne funkcije izposoje knjig hkrati ustvarjala in omogočala dostop do digitalnih informacij, kar pomeni preoblikovanje knjižnice v digitalna središča. Knjižnični procesi, ki temeljijo na vnosu podatkov, ter opravila ali postopki, ki se ponavljajo, so lahko popolnoma avtomatizirani. Obstaja na primer možnost uporabe umetne inteligence v knjižničnih procesih, kot so katalogizacija, referenčne storitve, sistemi iskanja in pridobivanja itd. Neizogibno vprašanje, ki se postavlja, je, ali in v kolikšni meri so se knjižnice in knjižničarji pripravljeni odzvati na priložnosti in izzive, ki jih ponuja umetna inteligenca. Knjižnice v Makedoniji so sprejele izziv sprememb in pred več kot tridesetimi leti začele postopek avtomatizacije knjižničnega poslovanja, že vrsto let pa se ukvarjajo z digitalizacijo knjižničnega gradiva. Ali so knjižnice pripravljene narediti naslednji korak in omogočiti uporabo umetne inteligence v knjižnicah predvsem za potrebe in zahteve uporabnikov? Kakšna bosta vloga in pomen knjižničarja pri implementaciji priložnosti, ki jih ponuja umetna inteligenca?
