Razvoj odprte znanosti pomembno preoblikuje delovanje raziskovalnih ustanov ter krepi vlogo knjižnic kot ključnih podpornih stebrov znanstvene komunikacije in njihove trajnostne prihodnosti. V slovenskem kontekstu nacionalnega Akcijskega načrta za odprto znanost ter iniciativ, kot sta projekt SPOZNAJ in vzpostavitev monitorja odprte znanosti, se naloge specialnih knjižničarjev bistveno spreminjajo – od izvajanja klasičnih knjižničnih storitev k aktivnemu sodelovanju v celotnem raziskovalnem procesu (svetovanje o odprtem dostopu, upravljanje raziskovalnih podatkov, deponiranje v repozitorije, spremljanje skladnosti z načeli odprte znanosti). Sistematična vključitev knjižničarjev v implementacijo načel odprte znanosti v raziskovalnih organizacijah prispeva k hitrejšemu razvoju in večji prepoznavnosti specialnih knjižnic v njihovih matičnih okoljih. Specialni knjižničarji morajo zato razvijati in širiti svoje kompetence ter biti aktivno vključeni v celoten proces znanstvene komunikacije (svetovanje, analiza, indeksiranje, deponiranje, raziskovanje). Prispevek na primeru Gozdarskega inštituta Slovenije predstavlja implementacijo načel odprte znanosti, s poudarkom na spremembah delovnih procesov, razvoju novih kompetenc ter prilagajanju organizacijske kulture, obenem pa osvetljuje vlogo in naloge institucionalne knjižnice v tem spremenjenem okolju.
